Novoletna čestitka

VOŠČILO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO

DRAGI PRIJATELJI IN OBOŽEVALCI!

Ano lejto smo vejc stari. Pršlo bo novo, da bi blo buljše, da ne bi blo tega karona virusa, ki nanka ne znan kaj je tu. Pravijo, da je huda bolejzén, zatu ne hodit pu karoni - hodite po kavadanji, ki je vejć ravno, da ne padaste.

Jez Vitorjo – Tojo želim vsen Šavrinkam in anka Šavrinén ma tudi anka vsen drugin posebej pa še unin, ki vés jimajo radi, vés radi gledajo in poslušajo vesel Božić - veliko zdravja in vesevja v NOVEN LEJTI, da ta karona virus gre nazad od kamor je pršu.

                                                                                

                                                          

Šavrini in anka Šavrinke veš Tojo

 

POMJAN

 

  

Nekaj utrinkov s Pomjana. Praznik: KREH ENO ULJE UD ULKE

 

Foto: DARE ČEKELIŠ

ROMAN DARIŠ NAS JE ZAPUSTIL

Z žalostjo v srcu se danes poslavljamo od Romana Dariša, klenega moža, za katerega smo mislili, da bo še dolgo med nami užival v družbi in doma pri delu. Nikoli ni bil prav posebno bolan, tako da si zdaj težko predstavljamo, da ga ne bo več med nami. Ostal pa bo v naših srcih in spominih še dolgo, dolgo, dolgo.

Roman se je rodil v Kubedu 16.09.1937. Roman se je s 15. letom starosti odločil da bo kovač. Za kovača se je učil v Brezovici, dopolnjeval v Gračišču in na Škofijah. Po odsluženju vojaškega roka se je zaposlil v Tomosu. Ob tem si je opremljal svojo skromno kovačijo v Kubedu, ki jo je kasneje preselil v Beli kamen. Ker je bila na Tomosu slaba plača, je pričel delati doma kot dober in priljubljen kovač. Po operaciji hrbtenice Roman ni bil več sposoben opravljati težkih del in ker je imel dovolj delovne dobe, se je predčasno upokojil. Doma je delal to, kar ga je veselilo in toliko, koliko mu je zdravje dopuščalo.

Po malem je še vedno zašel v svojo priljubljeno kovačijo. Bil je izredno natančen, vesten in pošten delavec. Sam je izdelal pravi pravcati kmečki voz z vsemi lesenimi in kovaškimi deli in se s pomočjo prijateljev z njim ves ponosen predstavil na prazniku refoška v Marezigah. Do operacije kolka ni kaj dosti hodil k zdravnikom. A življenje je skozi leta počasi puščalo posledice. Kljub temu se je rad družil. Z ženo Ondino sta bila med prvimi ustanovnimi člani KD Šavrini in anka šavrinke Gračišče. 

 

                                                                           Tudi grablje so glazbeni instrument 

Bil je na odru kot pevec, godec na grabljah in igralec. Najzahtevnejšo vlogo je odigral v komediji Marjana Tomšiča Južić in juća, kjer je igral graničarja Džovanija Gvardijana. 

Pridno se je ob ženi Ondini učil in odigral še veliko vlog.

 

Vloga Francoskega oficirja mu je bila tudi pisana na kožo. Zaradi pešanja sluha je bil zadnje čase manj aktiven. Torej se je rad družil, rad potoval in zajemal življenje z polno žlico v veselju, zabavi in delu. Tudi doma je imel srečno družino. Zato kar nismo mogli verjeti, da ga ni in ga ne bo več med nami. Mirno a za vedno je zaspal v soboto 25.07.2020 ob 6,00 uri zjutraj. Najbolj ga bo pogrešala njegova žena Ondina, saj sta živela in ustvarjala skupaj tako rekoč po 24 ur na dan. Bil je tudi izredno pozoren in ljubeč mož, ki je znal pohvaliti in pograjati. Težko bo vsem, posebno njegovim najbližjim, ki jih je zapustil. A takšno je življenje, ki ima vedno svoj začetek in potem konec. Od Romana smo se poslovili 30.7.2020 na pokopališču v Kubedu.

 

 

Roman vsi te bomo pogrešali, a najbolj tvoji dragi: žena Ondina, sin Dorjan z ženo Tatjano ter vnukinja in vnuk. Vsem v imenu KD Šavrini in anka šavrinke ter DU Gračišče in v svojem imenu izrekam iskreno sožalje.

Počivaj v miru.

Prispevek: Marija Knez

Foto: Arhiv družine Dariž

ŠAVRINI IN ANKA ŠAVRINKE V LJUBLJANI

Video si oglejte tu:
VIDEO 1
VIDEO 2

Video in slike: Sandra Arko

NAJ SE VAM V NOVEM LETU IZPOLNEJO VSE LEPE ŽELJE.

VAM ŽELI KULTURNO DRUŠTVO ŠAVRINI IN ANKA ŠAVRINKE 

 

POHOD PO MOVRAŠKI VALI Z OBROBJEM

Po nekajkrat odpovedanih - organiziranih terminov Naravoslovnega dne po Učni poti po OBROBJU MOVRAŠKE VALE zaradi slabega vremena smo le dočakali dan, ko nam je bilo vreme naklonjeno. Učenci 4. in 5. razreda Osnovne šole Eleš Bebler iz Hrvatinov v spremstvu učiteljic so se pripeljali v Movraž, kjer smo jih pričakali go. Marija Knez in g. Miro Flego od Kulturnega društva Šavrini in anka Šavrinke ter g. Robin Edvard in Viktor Udovič iz Gobarsko mikološkega društva Slovenske Istre, ki smo učence vodili po Učni poti.

Go. Marija je učencem takoj ob začetku povedala nekaj o zgodovini vasi Movraž in nekaj dogodkov povezanih z movraško valo. Movraška vala je ob velikih padavinah v Brkinih in predvsem v Čičeriji jezero, velika količina vode iz bruhalnikov je večja kot lahko odteče po požiralnikih zato valo poplavi do take mere, da nastane pravo jezero. Prav s tem je povezanono nekaj legend: o deklici, ki jo je voda odnesla, o plavajočih loncah sena ... Učenci niso izpolnjevali nalog po posameznih opazovalnicah. Na opazovalnici 1 je učencem go. Marija obrazložila zahtevano po opisu.

Na drugi opazovalnici sva poleg razlege go. Marije (spodmoli - ušesa, naravni most...) dodala tudi g. Miro domačin iz vasice v Sočerski vali in jaz, opisala sva vasi in potek nove meje med Slovenijo in Hrvaško. Te meje v preteklosti ni bilo in še druge zanimivosti.

Na opazovalnici 3 Naravna korita so nakaj posebnega predvsem v preteklosti, ko so pastirji na paši živine imeli vodo ... Na opapazovalnici 4 smo učence seznanili s suho zidanimi zidovi in njih namen. Razne vrste dreves in grmičevja, mahov in lišajev, vrtovih - njivah in vinogradih sedaj poraščenih. Domačini so v Movraški vali gojili veliko kapusnic - broskev in prav to je za Movraž značilno, da vsako leto organizirajo dan broskev in iz njih skuhana hrana. Na prireditev pride veliko ljudi iz bližnje in daljne okolice - pohodniki, kolesarji in drugi.
V vasici Dvori smo učencem obrazložili zanimivosti vasi in življenja prbivalcev v teh krajih n. pr.: trgovina Šavrinke, kmetijstvo, živinoreja ...

Z avtobusom smo se odpeljali do Gasilskega doma kjer so nas pričakala še skupina Šavrinov in Šavrink, ki so učencem prikazali nekaj prizorov iz njihovega programa, orodja (plenerji, kose, babca, osla...) in gasilec, ki je učencem obrazložil pomen in delovanje gasilcev. Predstavil jim je opremo in postopek gašenja.

KAKO JE NARAVOSLAVNI DAN VIDELA IN DOŽIVELA UČENKA  5.C  RAZREDA  TIA  MARIA  TROBIŠ
 
 
 POHOD PO MOVRAŠKI VALI Z OBROBJEM



Dne 25.novembra 2019 smo se učenci 4 in 5 razreda Osnovne šole Aleš Bebler Primož Hrvatini odpravili na pohod v Movraž, kjer smo se sprehodili po Učni poti.



Ko smo iztopili iz avtobusa nam je gospa Marija najprej povedala legendo, ki se glasi tako: pred davnimi časi so bile močnejše padavine in zaradi tega je nastalo jezero, ob jezeru je stala deklica in voz, ki ju je požiralnik sparvil na dno vale.

Ko smo iztopili iz avtobusa nam je gospa Marija najprej povedala legendo, ki se glasi tako: pred davnimi časi so bile močnejše padavine in zaradi tega je nastalo jezero, ob jezeru je stala deklica in voz, ki ju je požiralnik sparvil na dno vale. Nato smo se sprehodili po gozdni poti do naravnega nostu in spodmolov ter smo opazovali rastline in vale. Pot smo nadaljevali do vasi Dvori, med potjo smo si ogledali naravna korita, suhi zid in terase.

Pot nas je vodila mimo parcel, kjer so bili nekoč oljčniki, vinogradi... Podrobno smo si ogledali rastlino ruško, katera je zelo podobna špargljem. Izvedeli smo, da so v preteklosti v Slovenski Istri sadili murve, na katerih so gojili sviloprejke, iz lesa so izdelovali sode. Vrnili smo se v Movraž, kjer so nas pričakali Šavrini in Šavrinke v narodnih nošah.

Šavrinke so nam pokazale nošenje planerja na glavi, Šavrini pa so s koso nam pokazali košnjo trave.

S koso, kot je bilo bilo nekoč. Dan so nam popestrili tudi gasilci, kateri so nam dovolili  tudi, da lahko operemo avtobus, ki nas je odpeljal do Movraža.

Ta dogodek mi je bil zelo všeč, saj sem spoznala veliko zanimivosti o Movražu.
Tia Maria trobiš, 5.c

Prispevek: Viktor Udovič in Tia Maria Trobiš
Foto: Laura Iličić