sreda, 3. januar 2024

NASTOP V MAREZIGAH "NAŠIH 40 LET"

Društvo upokojencev iz Marezig je praznovalo 40 let delovanja društva. Ob tej priliki so nas povabili, da nam predajo priznanje za dolgoletno sodelovanje. Ob tej priliki smo pripravili nekaj naših prispevkov za popolnitev programa. Priznanje je prevzela predsednica društva go. Marija Knez in se društvu zahvalila za povabilo in podeljeno priznanje. Po končanem uradnem programom smo še z go. Marjetko, ki je predstavljala potek praznovanja, z drugimi gosti - pihalni orkrster Marezige, učenci Osnovne šole Ivana Babiča – Jagra Marezige in nekaterimi člani društva s svojimi instrumenti nadaljevali z zabavnim programom dolgo v pozno večer.

    


 

KLIKNI NA SLIKO

torek, 11. april 2023

NA OBISKU V VRTCU KOPER , enota RIBICA


V okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine ( DEKD) so nas v Vrtcu Koper, enota Ribica obiskali člani KULTURNEGA DRUŠTVA ŠAVRINI IN ANKA ŠAVRINKE iz Gračišča ter nam obogatili dopoldne s predstavitvijo istrskega narečja, običajev, pesmi, plesa in narodne noše. 
 
Vedoželjni otroci so bili nad obiskom navdušeni, z zanimanjem so jim prisluhnili, se marsikaj novega naučili ter se posladkali s kroštolami.
 
Šavrinom in šavrinkam se za poučen obisk iz srca zahvaljujemo ter se veselimo ponovnega snidenja.
Prispevek Darja Novinščak in Adnina Imamović.  
Foto: Darja Novinščak
Za povečanje slike klikni na sliko


sreda, 5. april 2023

KOPER - TRŽNICA OTVORITEV TRGOVINE “ŠAVRINKA“

KD ŠAVRINI IN ANKA ŠAVRINKE
GRAČIŠČE
 Gračišče 4, 6272 Gračišče, e-mail: šavrini.inankašavrinke@gmail.com

OTVORITEV TRGOVINE „ŠAVRINKA“ v Kopru 


Koprska KZ Agrarija je prva, ki se je opogumila in svoji poslovalnici na tržnici v Kopru dala ime Šavrinka.  


Trgovina ponuja odlične izdelke domačinov, iz katerih oblikujete jedi odličnih okusov po receptih naših non in nonotov.  


Zato bi bilo čudno, če ob otvoritvi ne bi nastopalo KD Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča. Z več kot polurnim programom smo obogatili otvoritev in ljudje so nas z radovednostjo in ponosom gledali, poslušali,  sodelovali pri petju in iz ozadja celo dodajali „ Ja res je bilo tako“.


Prikazali smo gledalcem, kako so se morale Šavrinke znajti z nabavo jajc „ tam doli v Istri“, kako so jih z oslom  ob raznih prigodah med potjo peljale v Trst . Kako so jih v Trstu „ na placu“ prodajale.
Množica se je razšla, ko smo skupaj zapeli „zakantali“ MOJA MATI ĆUHA KAFE.

 Za povečavo slike klikni na sliko

Prispevek:  Predsednica društva, Marija Knez 

Foto: Aleksandra Arko     

VEČ SLIK SI OGLEJTE TU            
                                                            

petek, 11. november 2022

UMRLA JE NAŠA PREDSEDNICA NADJA JAKOMIN

 NADJA JAKOMIN – UMRLA 02. NOVEMBRA 2022, POGREB 09. NOVEMBRA 2022


Povesi glavico in umre droben cvet,
kljubuje in omaga, umre mogočno drevo.
Zavedamo se minljivosti, a o njej raje ne razmišljamo.
Pride, neizprosno zareže žgoča bolečina,
prežeta z žalostjo in solzami.
Smrt je vedno prezgodnja, še toliko bolj, če izgubimo ljubljeno osebo, edinstveno na svetu, ki ji ljubeče rečemo MAMA.
In kot je zapisal naš pesnik Tone Pavček:
VSAKA MAMA JE PRAVA MAMA,
DANA ZA SREČO IN NA VESELJE
PRAVA IN ENE SAMA
ZA VSE ŽIVLJENJE.
Ja, Nadja, tudi ti si bila tista prava mama, prežeta z ljubeznijo do svoje družine, s toplino, ki si jo delila možu Darku, otrokoma Mojci in Marku. Kako šele te bosta pogrešala vnuk Filip in vnukinja Irena. Kako sta bila srečna vsak trenutek v tvojem objemu, ko ste skupaj ustvarjali, se igrali in se ob večerih stisnili v postelji. Razdajala si se jima do zadnje kaplje moči. Ja, ko se rodijo vnuki, se rodija tudi nova čustva ljubezni in predanosti. Tvoje ljubeče srce je zmoglo vse to.

Nadja  je svoje otroštvo preživljala na Rižani, kjer je družina skromno živela.  Končala je osnovno šolo v Dekanih, pred njo je bila poklicna odločitev. Začutila je, da jo mora poklicna pot popeljati v takšno smer, kjer bo lahko delala z ljudmi, pomagala ljudem, tako se je odločila za poklic medicinske sestre. Zaradi želje po nadgradnji že pridobljenega znanje se je odločila za študij defektologije. Pritegnilo jo je delo z otroki, predvsem so jo zanimali otroci, ki so potrebovali pomoč, ki so bili drugačni in kot taki potrebni posebne pozornosti in posebnega pristopa. Po končanem šolanju se je zaposlila v Divači, v oddelku OŠ Elvire Vatovec Strunjan. Ta izkušnja ji je dala marsikaj lepega, pa tudi napornega. Zelo se je povezala z družinami teh otrok, radi so jo imeli tako otroci, kot starši. Med njimi so se stkale prave prijateljske vezi.
Vedno je bila rada v stiku z naravo, zanimale so jo rastline, živali in tako se je odločila še za študij biologije in gospodinjstva na Pedagoški akademiji. Uspešno je opravila študijske obveznosti in se zaposlila na OŠ kot učiteljica biologije in gospodinjstva.
Bila je še zelo mlada, ko jo je življenje močno preizkušalo. Tragično je preminul njen brat Adrijano. Z možem Darkom sta obupanima staršema stala ob strani in v tolažbo. Komaj so se rane po tragični izgubi počasi celile, ko je hudo zbolel še oče. Tudi takrat je Nadja pristopila in dnevno, skupaj z mamo skrbela za očeta, Nadja je bila vseskozi navezana na rodni kraj. Malokdaj se je zgodilo, da bi šla mimo Rižane domov v Kubed, ne da bi se oglasila pri mami. Tako je bilo tudi tisto jutro, ko ji je mama zaspala dobesedno v naročju.
Ob vseh službenih obveznostih, skrbi za mamo, pa Nadja nikoli ni pozabila svoje družine. Ta ji je pomenila največ, veselila se je vsakega uspeha Mojce in Marka, znala ju je vzpodbujati, vedela sta, da ju bo mama razumela, lahko sta ji zaupala. Hiša je bila vedno odprta za vsakogar, na vratih je obiske sprejela nasmejana Nadja. Njeno veselje, njen smeh, njen prijazen pogled  je v družbo vnesel sproščenost in občutek sprejetosti.
Nadja,
na OŠ Dekani si prišla pred dobrimi tridesetimi leti in od takrat sva bili vseskozi dobri sodelavki in tudi prijateljici. Najini učilnici sta bili druga ob drugi, zato sva izkoristili vsak prost trenutek, da sva se lahko srečali in izmenjali nekaj besed; bodisi o pouku, o problemu, o lepih dogodkih ali preprosto le  vsakdanji klepet. Bila si učiteljica, ki si znala prisluhniti otrokom, jim stopiti blizu, zato so te imeli radi, marsikaj so ti tudi zaupali. Nisi jih zgolj učila o rastlinah, živalih o zgradbi človeškega telesa itd, želela si jih pripraviti za življenje, jim ponuditi čim več. Veliko si se z učenci pogovarjala, nikoli nisi gledala na uro, da je pouka pa le konec. Ne, bila si na voljo toliko časa, kot te je kdo potreboval. Še posebej lahko poudarim, da si brez obotavljanja vedno in res vedno sprejela vsako uro nadomeščanja, ko je bil kateri izmed učiteljev odsoten.
 Koliko raznih problemov sva predelali v tvojem kabinetu, se nasmejali in hkrati načrtovali delo. Velikokrat sva skupaj sestavljali razne vsebine, kaj vse bi še dali v program, ti si vedno našla še to in še to. In zanimivo, otroci se temu delu niso upirali, verjetno so skozi opravljanje nalog začutili tudi tvojo vnemo in željo po odkrivanju novega. S svojim pristopom si kar nekaj učencev navdušila za biologijo. Saj si jim znala predmet živo prikazati; v tvoji učilnici je bila marsikatera živalica, od paličnjakov, pa želve, mokarji in še kaj, v hladilniku pa razne kosti, pljuča, jetra, srce… In Nadja, prav danes pobirajo na šoli oljke z dreves, ki si jih ti zasadila skupaj z učenci.
Iz gospodinjskega kabineta pa je vsak teden zadišalo po novih jedeh, ki so jih pod tvojim vodstvom pripravili otroci. Marsikdaj sem imela privilegij, da sem le te tudi okušala. Otroci pa so morali pripraviti lične pogrinjke in se pri hrani in s hrano kulturno obnašati. Nadja, verjemi, da marsikaj od vsega, kar si tem otrokom dala, se z njimi trudila in nesebično delila, bo rodilo sadove, spomini na vse lepe skupne ure pa bodo živeli.
Nisi pa bila ljubiteljica vse te birokracije, ki se je razlezla tudi v šolstvo, a morala si opraviti tudi to, pa tudi se spopasti z novo tehnologijo. Uspešna si bila, z željo in vztrajnostjo si zmogla vse to. Veliko časa si namenila sprotnemu izobraževanju, saj si želela med otroke pa tudi v kolektivu vnašati novosti, ki bi izboljšale kvaliteto življenja in dela na šoli. Bližal se je prehod na devetletno šolanje, ki je od učitelja zahteval nov način, nov pristop in tudi izpopolnitev v znanju. Nisi veliko razmišljala, vpisala si se na študij naravoslovja in vsak konec tedna, kar dve leti, preživela na predavanjih v Mariboru in seveda, tudi to uspešno opravila.
Ob vsem delu, ob vseh službenih in družinskih obveznostih pa si z vso predanostjo več let soustvarjala kulturno življenje v domačem kraju. Delala si z veseljem in verjetno tudi v tem delu nabirala moči za premagovanje drugih vsakodnevnih nalog. Šavrinke in Šavrini te bodo pogrešali.


                                                                  (klikni na sliko)

Nadja, vse to ti pripovedujem, saj nisem in kar lep čas  ne bom dojela, kot še marsikdo, da je to slovo, da se  veliko prezgodaj poslavljamo. Vemo, da so te pestile zdravstvene težave, a da je tako hudo nismo mislili. Bila si vedno borka, ob težavah si rekla: » Bo, boš vidla, da bo!«. Borila si se vse do zadnjih kapljic moči,  vseskozi je bil ob tebi mož Darko, ki ti je z neizmerno ljubeznijo in skrbjo pomagal premagovati tegobe, kolikor se je le dalo. Bili so ob tebi otroci. Upali so, želeli, upali smo vsi, a bolezen je terjala svoje in žal, zmagala.
Nadja, hvala ti za vse.  Počivaj v miru!

V imenu vseh zbranih, v imenu vseh sodelavcev OŠ Dekani izrekam možu Darku, hčerki Mojci z družino, sinu Marku ter ostalim sorodnikom in prijateljem iskreno sožalje.

Zapisala: Magda Fo
nda 

Foto: Arhiv društva                                                                                                                     

četrtek, 23. december 2021

VOŠČILO ZA 2022. LETO

Naj vam  Božični prazniki prinesejo mnogo notranjega miru.

V prihajajočem letu pa vse dobro.

Zdravo, srečno in ljubezni polno v NOVEM LETU 2022

Voščilnica Maksija Gasparija.

sobota, 19. december 2020

VOŠČILO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO

DRAGI PRIJATELJI IN OBOŽEVALCI!

Ano lejto smo vejc stari. Pršlo bo novo, da bi blo buljše, da ne bi blo tega karona virusa, ki nanka ne znan kaj je tu. Pravijo, da je huda bolejzén, zatu ne hodit pu karoni - hodite po kavadanji, ki je vejć ravno, da ne padaste.

Jez Vitorjo – Tojo želim vsen Šavrinkam in anka Šavrinén ma tudi anka vsen drugin posebej pa še unin, ki vés jimajo radi, vés radi gledajo in poslušajo vesel Božić - veliko zdravja in vesevja v NOVEN LEJTI, da ta karona virus gre nazad od kamor je pršu.

                                                                                


                                                          

Šavrini in anka Šavrinke veš Tojo